 |
|
|
| Avtor |
Sporočilo |
miha-ela Level 1 user

Pridružen/-a: Čet Avg 2008 8:43 Prispevkov: 2
|
Spoštovani!
Doma imamo figo. Ker pa bomo selili v roku 2 mesev, me zanima, kako naj postopam, da bi dobila iz nje potaknjence in jih potem presadila na novo lokacijo.
Hvala za odgovor in lep pozdrav! :lol:
|
|
|
|
|
 |
Oglasi

|
|
|
|
|
|
 |
slavko Administrator

Pridružen/-a: Ned Jul 2005 8:53 Prispevkov: 1267
Kraj: slovenija
|
Smokve ali fige lahko razmnožimo na dva načina in sicer: s potaknjenci ali grebeničenjem. Razmnoževanje z grebeničenjem je enostavnejše, ker se vsi pogrobani deli primejo. Vendar v vašem primeru verjetno ne pride v poštev, ker se selite. Vprašanje pa je, če ne bo do jeseni naslednjega leta, ko bi bila veja dobro ukoreninjena, to odrezal in skopal kdo drug. Zato narežite čim preje potaknjence. Potaknjenci naj ne bodo večji od 15 cm. Spodnji list ali dva odstranite, ostale pa za 1/3 prikrajšate. Potaknjence posadite v cvetlični lonček. Nato pa jih po listih poškropite z pripravkom Agrostemin in tekočim listnim gnojilom Foliar. Nato pa potaknjence pokrijete s prozorno plastično vrečko in lonček postavite nekam na svetlo mesto, kjer bo zaščiten pred direktnim soncem. Vsak dan za kakšnop minuto snamete vrečko in nato preden jih pokrijete potaknjence porosite z mlačno vodo. Po tednu dni ponovite tretiranje z Agrosteminom in Foliarjem. To naredite trikrat ali štirikrat v 3-4 tednih. Ko se bodo potaknjencu ukoreninili, boste vrečko odstranili. Seveda pa jih boste ven na prosto lahko posadili šele naslednjo pomlad.
Prezimite jih na svetlem mestu, pri temperaturi okrog 8-12 stopinj C.
|
|
|
|
|
 |
miha-ela Level 1 user

Pridružen/-a: Čet Avg 2008 8:43 Prispevkov: 2
|
Pozdravljeni!
Hvala za vaš hiter odgovor. Bom poskusila obe variante.
Hvala in lep dan še naprej!
Miha-ela :lol:
|
|
|
|
|
 |
Darja Level 1 user

Pridružen/-a: Ned Sep 2008 15:01 Prispevkov: 6
Kraj: Slovenija
|
Mene pa zanima nekaj drugega o figah.
Figa je bila letos posajena na plano,... ima sadeže, vendar letos ne bodo dozoreli.
Zakaj?
Bo morda drugo leto boljše, ko bo vegetacijska doba daljša in bo bolj izoblikovan tudi koreninski sistem, ki uravnava avksine v brstih? Ali je razlog morda kje drugje?
Lep dan!
Darja
|
|
|
|
|
 |
slavko Administrator

Pridružen/-a: Ned Jul 2005 8:53 Prispevkov: 1267
Kraj: slovenija
|
Figa je rastlina, ki je sorodna s sobnim fikusom, kar pomeni, da je doma v toplih krajih. Dobro uspeva le v Primorju, kjer tudi dvakrat na leto obrodi. Drugod po državi pa moramo biti zadovoljni, če prezimi brez večjih poškodb. Tu in tam sicer dozori, vendar je redko katero leto tako toplo, da ji zadošča za normalno zorenje plodov.
Poznam nekaj primerov, ko celo v Ljubljani nastavi plodove, vendar ti redkokdaj dozorijo. Vedeti pa moramo še to, da se z njimi zelo radi sladkajo ptiči in bo potrebno misliti, da se rastlino pred zorenjem plodov ustrezno zaščiti z mrežo proti ptičem.
V jeseni pa je treba figo zaščititi in sicer ko enkrat odvrže liste, jo je treba oviti s slamo, steljo ali koruznico, da ne bo preveč ozebla.
|
|
|
|
|
 |
Darja Level 1 user

Pridružen/-a: Ned Sep 2008 15:01 Prispevkov: 6
Kraj: Slovenija
|
Hvala za izčrpen odgovor!
Imam pa še eno vprašanje, saj veš, da sem človek, ki se mora o vsaki slišani stvari prepričati. :wink:
Moj kolega namreč pravi, da obstaja ena sorta fig- črna bolgarska figa, ki da je menda zelo odporna, celo do -30 stopinj, da so plodovi ravno tako dobri, le z razliko, da so manjši in po barvi črvi. A to drži?
Lep dan! Darja
|
Nazadnje urejal/a Darja Pon Sep 22, 2008 4:37 pm; skupaj popravljeno 1 krat
|
|
|
|
 |
slavko Administrator

Pridružen/-a: Ned Jul 2005 8:53 Prispevkov: 1267
Kraj: slovenija
|
Po svetu je veliko različnih sort, o katerih pa je pri nas malo znanega ali nič. Tiste sorte, ki so razširjene pri nas pač ne vzdržijo zim na celini ali pa so takšne, da močno ozebejo.
Zakaj se novosti hitreje ne razširijo, pa je krivo dejstvo, da so običajno nove sorte patentirane. Tako majhna država, kot je naša si ne more privoščiti plačila patentnih pravic, ki niso poceni. Že v naprej pa je jasno, da drevesničar, ki vzgoji nekaj sto sadik, ne bo dobil tega vložka nikoli vrnjenega.
LP
|
|
|
|
|
 |
zoda72 Level 1 user

Pridružen/-a: Sre Nov 2008 14:18 Prispevkov: 1
|
Imam vprašanje glede obrezovanja fige. Naša figa zelo dobro rodi, vendar se je že tako obrastla, da jo je potrebno obrezati. Kako in kdaj? Hvala za odgovor.
|
|
|
|
|
 |
slavko Administrator

Pridružen/-a: Ned Jul 2005 8:53 Prispevkov: 1267
Kraj: slovenija
|
Figa je rastlina toplih krajev, kar pomeni da kaj lahko vsak trenutek pozebe. Zato jo obrezujemo spomladi, ko ni več nevarnosti pozebe. V kolikor pa bi jo obrezali sedaj, bi lahko ob nekoliko hujši zimi pozebla na odrezanih mestih. Zato počakajte do pomladi in takrat odrežite tisto, kar vam je odveč. Pazite pa na ravnotežje. Če jo obrežete po eni strani, jo morate tudi po drugi, da vam jo ne bi morebitni veter potem podrl, ker bi bilka neenakomerno obtežena.
Sicer pa velja pri vse rastlinah, da jih obrezujemo tako, da pride sonce do vsakega plodu in do vsakega lista.
|
|
|
|
|
 |
Herta Level 1 user

Pridružen/-a: Čet Mar 2009 17:31 Prispevkov: 2
|
Imam eno kratko vprašanje glede razmnoževanja smokve s koreninskimi izrastki. Izkopala sem nekaj lepih izrastkov naše smokve in jih presadila na drugo lokacijo. Zanima pa me, če je potrebno te presajene koreninske izrastke kaj obrezati. V literaturi nisem zasledila nič o tem.
Hvala za odgovor in lep pozdrav z Goriške.
|
|
|
|
|
 |
slavko Administrator

Pridružen/-a: Ned Jul 2005 8:53 Prispevkov: 1267
Kraj: slovenija
|
Figo (smokvo) lahko razmnožujemo na več načinov in sicer: s potaknjenci, grebeničenjem ali margotiranjem.
Z grebeničenjem jih razmnožimo tako, da upognemo vejo do tal, kjer jo ustrezno zasujemo s zemljo in obtežimo, da ostane na tleh. Na delu, ki bo v zemlji, naredimo z nožem na spodnji strani par zarez, da bo rastlina tam hitreje pognala korenine.
Margotiranje je način, ko na veji zopet zarežemo dve tri zareze in okrog njih privežemo za pest mokrega močvirskega mahu in ovijemo s stanjolom ali folijo. Mah mora biti vse skozi vlažen. Ko se je poganjek ukoreninil, ga odrežemo in posadimo v zemljo.
Razmnoževanje z potaknjenci pride v vašem primeru najbolj prav. Saj če se boste odselili, je vprašanje če boste potem čez nekaj mesecev še lahko odrezali ali odkopali ukoreninjene rastline. Tik preden bo rastlina odgnala, narežete potaknjence in jih posadite v zemljo. Ker pa je figa prav zaprav vrsta fikusa, ta pa pušča veliko smolnatega soka, se na odrezanem mestu nabere kavčuk in rastlina slabo korenini. Zato potaknjence, ko jih narežete najprej za čez noč postavite v posodo z vodo, da sok izteče. Nato pa naslednji dan pred sajenjem potaknjencev, te na spoodnji rezni površini obrišete z mehko krpo in posadite. Potaknjenci naj bodo na toplem in svetlem mestu. Če jih pokrijete s folijo, da bo višja zračna vlaga, bodo hitreje pognali in se tudi hitreje ukoreninili. Ukoreninjenje pa še pospešite, če jih potem, ko bodo pričeli zeleniti nekajkrat poškropite po listih z pripravkom Agrostemin in tekočim listnim gnojilom Foliar.
Potaknjenci pa ne smejo biti preveliki, ker bi z listi oddajali več vode, kot jo lahko steblo brez korenin sprejme. Zato ne smete biti preveč neučakani. Iz majhnega zraste veliko.
|
|
|
|
|
 |
Herta Level 1 user

Pridružen/-a: Čet Mar 2009 17:31 Prispevkov: 2
|
Najlepša hvala za hiter odgovor.
Ena podrobnost pa me vseeno še zanima. Npr. pri razmnoževanju z grebeničenjem: kadar veja, katero smo upognili in zakopali v zemljo, požene korenine jo izkopljemo in presadimo na drugo mesto. Ali to ukoreninjeno vejo sedaj, ko smo jo presadili, na vrhu obrežemo ali pustimo takšno kot je? Jo začnemo obrezovati šele v naslednjih obdobjih, da bi iz nje vzgojili lepo oblikovano drevo oz. grm?
Hvala in lp.
|
|
|
|
|
 |
slavko Administrator

Pridružen/-a: Ned Jul 2005 8:53 Prispevkov: 1267
Kraj: slovenija
|
Veja se v potem, ko smo jo ukoreninili počasi sama oblikuje v popolnoma drugo rast, kot jo je imela pred samim ukoreninjenjem. V dveh ali treh letih se njena rast toliko spremeni, da skoraj ni opaziti, da je bila stranska veja. Seveda pa po potrebi kakšno vejico tudi odstranimo ali pa samo privežemo v željeno smer. Vendar to delamo vedno spomladi, ko ni več nevarnosti mraza. Saj v kolikor bi jo obrezovali v jeseni, bi lahko pozebla. Tudi presadimo jo na stalno mesto spomladi, da se do jeseni dobro ukorenini. Saj dobro ukoreninjena lažje in boljše prenese zimo.
Takoj po presaditvi, ko požene liste jo je priporočljivo poškropiti z Agrosteminom in tekočim gnojilom Foliar, da se čim hitreje dobro ukorenini.
|
|
|
|
|
 |
munix Gost
|
Mi pa imamo doma ogromno figo bolj kot jo režem večja je. :lol: Koliko jo lahko max. obrežem in kako vzdrževati velikost. (slika je v galeriji)
lp munix
|
|
|
|
|
 |
slavko Administrator

Pridružen/-a: Ned Jul 2005 8:53 Prispevkov: 1267
Kraj: slovenija
|
Zapisali ste, da bolj ko figo režete, večja je. To je seveda pravilo. Bolj ko režemo, bolj raste, manj ko režemo, manj je drevo bujno. Pri rezi pa moramo biti pazljivi, saj jo ne smemo obrezati bolj kot za 1/4.
|
|
|
|
|
 |
|
|  |