 |
|
|
| Avtor |
Sporočilo |
|
|
|
 |
Oglasi

|
|
|
|
|
|
 |
slavko Administrator

Pridružen/-a: Ned Jul 2005 8:53 Prispevkov: 1267
Kraj: slovenija
|
Jablanov škrlup
Listi jablane so napadeni od škrlupa. To je najpomembnejša bolezen jablan, ki lahko naredi zelo veliko škode. Saj ne da so napadeni samo listi, temveč se pojavi tudi na plodovih. Napadeni plodovi razpokajo in gnijejo. Takšni pa so za človeško zdravje lahko zelo škodljivi. Klub temu da pravi že star pregovor ENO JABOLKO NA DAN, ODŽENE ZDRAVNIKA STRAN, pa velja to samo pod pogojem, da je jabolko zdravo.
Proti škrlupu je potrebno varovati jablane čez celo rastno dobo. Bolezen pa je posebno nevarna v vlažnih, deževnih letih.
Ker so ti posnetki sorazmerno majhni, bom v kratkem predstavil bolezen nekoliko natančneje, da jo bo vsak lahko pravočasno spoznal in preprečil.
|
|
|
|
|
 |
slavko Administrator

Pridružen/-a: Ned Jul 2005 8:53 Prispevkov: 1267
Kraj: slovenija
|
Jablanov škrlup
Škrlup je najbolj nevarna in pogosta bolezen jablan. V vlažnih letih lahko popolnoma uniči celoten pridelek jabolk. Bolezen se pojavi že zgodaj spomladi, najprej na listih, nato pa tudi na plodovih. Bolezen prezimi v odpadlem listju, kjer se spomladi oblikujejo spolna plodišča in v njih zimske spore, tako imenovane askospore. Od sredine aprila pa vse do konca junija veter raznaša spore. Če spora pade na list, v suhem vremenu, ni nevarnosti za okužbo. Če pa se spora najde v kapljici vode, skali in okuži mladi list. Na okuženih listih se pojavijo žametne prevleke, ki so črno zelenkaste barve. Napadeni listi porumenijo in odpadejo.
V vlažnem deževnem vremenu se pege naglo množijo in širijo.Pojavijo se tudi nespolni trosi, ki jih veter raznaša na okrog in skrbi za nove okužbe, tako na listih, kot tudi na plodovih. Na plodovih se pojavijo pege, ki sčasoma razpokajo in tako poškodovani plodovi radi zgnijejo. Občutljivejše sorte lahko že v mesecu juniju izgubijo velik del listov.
Na okuženih plodovih pa se rada pojavi tudi gniloba, ki dodatno povzroča škodo.
Jablanov škrlup je najbolj nevaren v spomladanskem času, to je od začetka meseca maja pa do konca meseca junija. Saj takrat jablane ogrožajo tako spolne, kot nespolne spore. Zato je v tem času treba redno varovati rastlinam zdravje z rednim škropljenjem, če hočemo rastline ohraniti zdrave.
Kako močne okužbe bodo, pa je odvisno od več dejavnikov. Veliko je odvisno od vremena, če je vreme vlažno ali suho. Odvisno je tudi od občutljivosti posameznih sort. Med najbolj občutljive spada sorta Delišes in vsi njeni sorodniki. Odločilno vlogo pa ima tudi temperatura. Saj je od temperature odvisno, koliko časa mora biti listje vlažno, da lahko pride do okužbe. Tako je danes znano, da pri temperaturi 17 - 24 stopinj C, nastane močna okužba, če je listje mokro 18 ur. Če je temperatura samo 10 stopinj C, mora biti listje mokro najmanj 28 ur. Tudi pri višji temperaturi od 24 stopinj C se čas mokrega listja podaljša. Tako da si z pomočjo tako imenovane Mills - La Plantejeve lestvice lahko zračunamo, kdaj je potrebno opraviti škropljhenje, glede na temperaturi in vlago.
Varstvo pred škrlupom se začne že v jeseni po obiranju sadja. Takrat je potrebno vse poškodovane plodove, ki so odpadli pobrati in zakopati. Ko odpade polovico listja, ga prav tako pograbimo in sežgemo ali zakopljemo. Jablane pa poškropimo z pripravkom Kupro 190 EC. Postopek ponovimo takoj ko odpade vse listje. Nato pa spomladi v času brstenja ponovimo škropljenje z istim pripravkom.
V času pred cvetenjem je potrebno opraviti škropljenje proti škrlupu, za kar uporabimo enega od preventivnih fungisidov. Nato škropimo ponovno takoj po cvetenju. V mesecu maju in juniju, ko je največja nevarnost za razvoj bolezni, pa lahko preventivne fungicide zamenjamo z tako imenovanimi sistemiki, kot je Topas ali Systhane in še številni drugi. Ti bolezen ne samo preprečujejo, temveč tudi zdravijo. Vendar jih ne smemo preveč pogosto uporabljati, ker sicer lahko postane bolezen nanje odporna. Od konca junija dalje pa zopet uporabljamo preventivne fungicide.
Uživanje od škrlupa napadenih plodov pa je lahko nevarno človeškemu zdravju. Pa ne da bi se bali da nas napade škrlup. Škodljive so najrazličnejše gnilobne glive, ki se pojavijo na pegah. Zato je pametneje opraviti nekaj škropljenj, ker je za naše zdravje to mnogo manj nevarno, ob upoštevanju navodil o uporabi posameznih pripravkov. Saj se moramo zavedati, da je potrebno strogo upoštevati navodila. Največjo neumnost pa naredi sadjar, ki svojega drevja ne obvaruje pred to nevarno boleznijo, potem pa sadje kupuje v trgovini, misleč da je to bio. Pomislite samo na to, koliko jabolk zgnije v vaši kleti in kaj z njimi delajo veliki sadjarji v svojih hladilnicah. Namakajo jih v fungicid, da preprečijo skladiščne bolezni, vi pa to veselo jeste. Doma pa ne bi škropili, ker so škropiva strupena. Bodite no pametni, saj so zdravila tudi strupena, pa jih vse eno uživamo, če jih moramo. Tako pa je pri sadju. Poskrbimo za njihovo zdravje, saj nam tako zdravega sadja, kot ga lahko pridelamo sami, ne more nihče prodati.
|
Nazadnje urejal/a slavko Tor Avg 19, 2008 11:35 am; skupaj popravljeno 1 krat
|
|
|
|
 |
|
|  |