 |
|
|
| Avtor |
Sporočilo |
Kornelija Level 4 user

Starost: 60 Horoskop:  Kitajski horoskop:  Pridružen/-a: Čet Maj 2010 19:48 Prispevkov: 63
|
Pozdravljeni!
Moj zelenjavni vrt je velik samo okoli 2x 15 m2. Nekaj pa je močno narobe z njim. Nič več ne raste, kot bi bilo potrebno. Kakšnih 10 let skrbim za ta vrt. Sem se trudila, gnojila,, delala in dodajala kompost, kapljično zalivala rastline, pokrivala z pokošeno travo, škropila izdelke in, v vsakem primeru PREVEČ NAGNETLA NOT VSEGA IN VSA.
Že nekaj let v vrtu ne morem vzgojiti nobeno sadiko solate. Saj četudi požene, v nekaj dneh tudi izgine. Borila sem se proti polžem, pa žuželkam v zemlji ampak nič ni spremenilo situacijo. Po tem sem sadike vzgojila v cvetličnih korith. Ampak, sedaj mi npr zimska solata in matovilec sploh ne dozorijo. Mislila sem,da sem jih prepozno sijala ampak lani sem zelo poskrbela, da bi bila bolj zgodna. A matovilec sem uspela nabrati 2x za majhno skledico, glavnati radič še sploh ni začel obračati liste v glavo, rumena endivija je komaj pognala nekaj listov.. Okra mi je zgnila, paradižnik tudi (čeprav sem vse škropila). Blitva mi tudi komaj kaj raste. Torej, zelo počasi raste in dozoreva, hitro propade in nič ni kako treba.
Jeseni se nisem spomnila dati zemljo na analizo. Mislila sem to leto praktično nič saditi. Ostajo mi šparglji, mislila sem posaditi samo grah, za njem pa okro in 3-4 rastline paradižnika.
Moje vprašanje je, kaj bi bilo najbolj primerno ukrepati z tem mojim vrtom. Zamljo na analizo ampak, kdaj je primerno to narediti. PO tem kaj bi drugo bilo potrebno še narediti razen pustiti da počiva? Oziroma, kaj posijati, da bi koristilo zemlji in da ne stoji neobdelana? Ali je lahko kakšna povrtnina za to primerna ali samo "zeleno gnojenje" ali kaj drugega?
Hvala za odgovor
|
|
|
|
|
 |
Oglasi

|
|
|
|
|
|
 |
slavko Administrator

Pridružen/-a: Ned Jul 2005 8:53 Prispevkov: 1267
Kraj: slovenija
|
Vaš vrt najprej potrebuje počitek. Najbolje bi bilo, da ga spomladi zasejete z rastlino ki se imenuje tagetes. Ta s svojim vonjem preganja nekatere talne škodljivce. Nato pa ga v jeseni podkopljete, da opravite še tako imenovano zeleno gnojenje.
V bodoče pa skrbno kolobarite. To delate tako, da je 1/4 vrta vedno v fazi počitka.
1. polje pognojite z organskimi gnojili in posejete ali posadite solatnice, kapusnice in krompir.
2. polje naj bo namenjeno ostalim gomoljnicam, čebulnicam in korenovkam. Pognojite ga z mineralnim gnojilom.
3. polje je namen jeno dišavnicam in 4 polje počitku. Tega zopet lahko zasejete s tagetesom ali deteljo.
Sama analiza tal pa da odgovor le na vprašanje ali je potrebno opraviti gnojenje ali ne in z kakšnim gnojilom.
|
|
|
|
|
 |
|
|
|
 |
|
|
|
 |
slavko Administrator

Pridružen/-a: Ned Jul 2005 8:53 Prispevkov: 1267
Kraj: slovenija
|
S kompostom lahko gnojimo tako rekoč vse kulture. Saj se od hlevskega gnoja razlikuje, da so tekom kompostiranja koristne drobnoživke velik del organske snovi že predelale v mineralno obliko. Problem je le v tem, da tako dobrega hlevskega gnoja, ki bi bil bogat z hranili in reven z pleveli ni na voljo, podobno pa je tudi z kompostom. Mnogi še vedno raje drago plačujejo odvoz smeti, kamor mečejo vse rastlinske odpadke, namesto da bi jih kom postirali.
|
|
|
|
|
 |
|
|
|
 |
Kornelija Level 4 user

Starost: 60 Horoskop:  Kitajski horoskop:  Pridružen/-a: Čet Maj 2010 19:48 Prispevkov: 63
|
Pozdravljeni!
Tagete niso ravno bila najboljša rešitev!!! Saj, ko sem se "zbudila", imam že ves vrt zasijan z tagetam, katere nadaljnjih sto let ne bom izkoreninila. In, če hočem preprečiti izrivanje koristnih rastlin, sem sedaj počupa vse in zmetala na prikolico in bom mogla odpeljati---v DINOS namesto na kompost. Če bi to zakopala v vrt, z ozirom da so korenine in stebla zelo močna, ne bo strohnelo do spomladi. Razen tega krasno bom zakopala tistih mičijarde semen, kaj je še ostalo na rastlinah. Že sedaj mi pogaanja na stotine rastlinic. To bo zagotovo zmrznilo prek zime, če pa bi bilo zakopamo, bi pa idealno skalilo spomladi. Tudi tako bo skalilo ogromno, ampak če bom pridno okopavala, mi bojo lahko spomladi poslužili za "zeleno glnojenje" nekaj pa lahko pustim da bom imela pisan in z rožicam posejan vrt-- in tako do konca mojih dni---saj drugo mi ne preostaje. :D !!!
Mogoče bi jih mogla zakopati še ko so bile v polnem cvetu? Takrat so mi bile lepe in skoda mi jih je bilo pa še na posledice nisem pomislila
|
|
|
|
|
 |
slavko Administrator

Pridružen/-a: Ned Jul 2005 8:53 Prispevkov: 1267
Kraj: slovenija
|
Tagetes je ena redkih rastlin, ki odpravlja tako imenovano utrujenost tal. Saj s svojim vonjem preganja nematode. Te pa so, v primerih ko več let vzgajamo rastline sigurno prisotne. Tudi če bo spomladi nekaj semen vzniklo ni to nobena katastrofa, ker bo tako zemlja pokrita in ne bodo kalili drugi pleveli.
Če hočete da bo tagetes čez zimo minil, potrosite po gredi gnojilo Biopost in ga skupaj s tagetesom zakopljete v zemljo. Drobnoživke bodo do spomladi predelale vse.
|
|
|
|
|
 |
|
|
|
 |
slavko Administrator

Pridružen/-a: Ned Jul 2005 8:53 Prispevkov: 1267
Kraj: slovenija
|
Nič ne zamerim. Bolje je 100 krat vprašati, kot enkrat narediti kapitalno neumnost.
|
|
|
|
|
 |
|
|
|
 |
slavko Administrator

Pridružen/-a: Ned Jul 2005 8:53 Prispevkov: 1267
Kraj: slovenija
|
Plodovke, kot so paradižnik, paprika, jajčevci, potrebujejo kar veliko hranilnih snovi. Zato jih posadimo na gredo, ki smo jo prejšnje leto dobro pognojili s hlevskim gnojem ali katerim od tovarniško pripravljenih organskih gnojil. Takšna lega, ki naj bo čimbolj sončna pa bo odgovarjala tudi bamiji. Saj ta potrebuje zelo veliko toplote.
Kdor pa ima majhno površino ne more izvajati pravega kolobarja pa tudi dobrega hlevskega gnoje na more dobiti, naj naredi takole. V jeseni vrtiček pognojimo z polovično količino Bioposta. Na 100 kvadtratnih metrov ga potrosimno 10 kg in plitvo vkopljemo v zemljo. Spomladi pa pognojimo še z 10 kg Agrosola, ki ga prav tako vkopljemo v zemljo. Nato pa lahko sadimo vse kar imamo za posaditi. Za zelišča in dišavnice pa pustimo en del nepognojen, saj bodo v tem primeru sicer rasle bolj počasi, zato pa bodo bolj aromatične.
Rastline, ki zahtevajo več hranil pa dognojujemo z mineralnimi gnojnili. Če potrosimo trda ggnojilka, storimo to meseca marca. Če pa uporabljamo tekoča, jih zalivamo sproti po potrebi.
|
|
|
|
|
 |
|
|  |