slavko
Administrator
Pridružen/-a: Ned Jul 2005 8:53
Prispevkov: 1267
Kraj: slovenija
|
Hlevski gnoj je organsko gnojilo, ki pa je za rastline kot takšen popolnoma neuporaben. Hrana za rastline postane šele čez nekaj časa, ko ga predelajo drobnoživke. Te ga predelajo v mineralno obliko. Saj ljudje in živali lahko uživamo organsko hrano, ne moremo pa mineralne. Rastline pa so naše nasprotje in lahko s svojimi koreninami sprejmejo samo mineralno hrano. Minerali morajo biti vodotopni in v območju korenin, da jih rastlina lahko sprejme.
Ko hlevski gnoj potrosimo po površini in vkopljemo v zemljo, ga ne smemo zakopati pregloboko. Saj so drobnoživke le v vrhnjih 10 do 15 cm globine. Nato pa jih je z vsakim cm globine manj. Če ga zakopljemo pregloboko, bo ostal nerazkrojen.
Dokler nismo dobili mineralnih gnojil, smo tudi sobne, okenske in balkonske rastline gnojilči z organskimi gnojili. Vendar nismo v lončke in korita nasuli hlevskega gnoja. Hlevski gnoj in kokošji gnoj smo najprej namakali v sodu. Zalili smo ga z vodo v razmerju 1/4 in ga pustili namočenega dokler ni prevrel. To je bilo biološko vrenje in ko je bilo končano, je ta prevrelka nekoliko izgubila na ostrini vonja. Še vedno pa je ostala nevarnost poškodb. Zato je bilo treba gnojiti zelo previdno, da se je čim manj omočilo rastline. Po gnojenju smo jih za vsak slučaj zalili še z vodo. Predstavljajte si, da v sobi ali kuhinji svoje rastline zalijeze z namočenimi kurjaki.
Prva mineralna gnojila so se pojavila že v času industrijske revolucije. Prva tekoča gnojila pa so se pojavila pred 45 leti. Danes si brez enih in drugih ne moremo zamisliti sodobnega vrtnarstva, sadjarstva, vinogradništva in na sploh kmetijstva.
V zadnjem času se sicer pojavlja veliko kritik na račun mineralnih gnojil, ki jih rastline sprejmejo lahko v veliko večjih količinah, kot je to možno pri predelanih organskih gnojilih, ki niso tako koncentrirana. Po krivici jih nepoznavalci imenujejo umetna gnojila. Vendar so popolnoma naravnega izvora, pripravljena za uporabo v tovarni. Saj rastlina kot živo bitje ne more uživati ali sprejemati neke umetne hrane. To je prav zaprav tako, kot če bi rekli, da se bomo ljudje v prihodnosti hranili z plastiko.
Če se vrnemo k hlevskemu gnoju, je najbolje izkoriščen, če ga najprej pustimo odležati (kompostiramo), nato pa ga potrosimo po površini in plitvo vkopljemo. V tem primeru ga predelajo že deževniki, ki ga obogatijo s svojimi fermenti, da je še boljši.
|
Trenutno še niste registrirani uporabnik strani www.slavko-zgonec.net.Kliknite TUKAJ da se registrirate.
