 |
|
|
| Avtor |
Sporočilo |
slavko Administrator

Pridružen/-a: Ned Jul 2005 8:53 Prispevkov: 1267
Kraj: slovenija
|
Kompostiranje je način, kako sami ustvarimo odlično organsko gnojilo, ki ga lahko uporabimo pri sobnih, okenskih in balkonskih rastlinah ali na vrtu.
Najbolj enostavno je, da si omislimo kompostnik, ki je lahko lesen, betonski ali plastičen. V kompostnik odlagamo vse vrste odpadkov, ki jih je v tem času na vrtu veliko. V kompostnik pa sodijo tudi odpadki iz kuhinje, kot so olupki in podobno. Seveda pa ne odlagamo v kompostnik maščob, ker se te ne raskrojijo.
Kompostiranje po naravni poti je dolgotrejen proces, ki traja 3 leta in še to pod pogojem, da kompostni kup premečemo tako spomladi, kot jeseni. Če pa mu dodamo FERMENTIN, pa bomo kompost pridelali v enem letu. Da pa bo kompost kar najboljši, ga tudi gnojimo. To storimo ob jesenskem in spomladanskem premetavanju. Pognojimo ga lahko z organskim ali mineralnim gnojilom. Sicer pa pomaga pri kompostiranju tudi apno, saj močno poveča število koristnim mikroorganizmov v kompostu.
Sedaj, ko je na vrtu veliko odpadkov, priporočam, da v kompostnik vržemo plast odpadlega listja in po njem posujemo Fermentin, nato pa nadaljujemo z pokošeno travo in podobnim. V kompostnik pa ni pametno odlagati gnilega sadja, ker bi lahko bolezni preživele in ko bi spomladi gnojili po vrtu, bi raznesli lahko bolezni, ki bi se kaj kmalu pojavile zopet na drevju. Zato gnilo sadje raje nekoliko globje zakopljemo v zemljo.
|
|
|
|
|
 |
Oglasi

|
|
|
|
|
|
 |
Jezero Gost
|
Ker dobivam/prebiram razlicne odgovore na temo, kaj spada od kuhinjskih odpadkov na kompost, sprasujem: kako je z olupki agrumov/citrusov (banane, pomarance, limone,..)? Se ne dolgo nazaj je bilo govora, da agrumi zaradi skropiv, s katerimi so obdelani, ne sodijo na kompost. Sedaj, ko je locevanje odpadkov tako aktualno v komunalnih podjetjih odgovarjajo, da tudi olupki agrumov sodijo na kompostni kup/kompostnik.
Hvala za odgovor-e.
Lp
|
|
|
|
|
 |
slavko Administrator

Pridružen/-a: Ned Jul 2005 8:53 Prispevkov: 1267
Kraj: slovenija
|
Vse organske snovi z izjemo maščob lahko kompostiramo. Kolikor je bilo uporabljenih strupenih sredstev za varstvo rastlin, so se vse razgradile v času kompostiranja. Kompostiranje traja z dodajanjem stimulatorja najmanj eno leto, če ga ne dodajamo pa tri leta.
Nevarnost da bi zastrupili z tem zelenjavo, je manjša, kot če greste v meglenem jutru na 5 minutni sprehod.
|
|
|
|
|
 |
Kornelija Level 4 user

Starost: 60 Horoskop:  Kitajski horoskop:  Pridružen/-a: Čet Maj 2010 19:48 Prispevkov: 63
|
Mogoče je 5-6 let kako sem začela kompostirati. Imam plastične "late" ki jih treba zložiti v mnogokotnik. Tako, seveda, obračanje komposta ne pride v poštev. Poskušala sem v prvem letu pa nisem mogla. Mogla bi popolnoma vse razdreti in nanovo zložiti. Za to pa nimam ne prostora ne moči. Ko sem nekjre prebrala (spet "znanstveno obrazloženo" da le ni dobro obračati--več nisem belila glave z tem. Jaz sem na kompost dajala še izrabljeno zemljo lončnic.
Zaradi prostora lahko delam samo dva kupčka. Torej, jeseni končam kupček in naslednjo jesen ga uporabim. Prva leta je bilo relativno dobro. Bilo je ogromno deževnikov notri in kar dobro se je vse razpadlo.
In, ponovilo se je pravilo "početniške sreče". namreč, naslednja leta je bilo vse slabša in slabše.. Lani ali predlani več ni bilo notri ne enega deževnika. Mogoče, ker sem dala Voloton. Namreč, prejšnje leto sem videla, kako je vse PREPOLNO z nekim sivim žuželkam in ogromno nekih "zapredkov--tako podolgovati, sivi, dolgi kakšen centimetar in kot "harmonia"--lupino, katero tudi snamejo (ali se pa izsušijo pa zato ostaja lupina).
Sedaj sem začela dan na vrtu, saj se je ohladilo. Vračam iztrgane tagete in sem hotela kompost raztrositi. Ta je dejansko že 2 leti star. In, samo sem se mogla jeziti. Skoraj nič razkorjenega. Deževnikov je nekaj majhnih, čisto pri dnu. Polno je korenin (verjetno od češnje pod čem stoji
) in OGRMNO JE BELIH OGROMNIH LIČINK...
Pred leti sem že spraševala kaj naj bi bilo to. Nek "strokovnjak" je povedal, da pač je majski hrošč in ga ni treba dirati. Po tem sem prebrala, kako je to zelo škodljiv in da ga treba ubijati kjer ga najdeš. Prej je bilo mogoče 2-3 na kompostnik. Danes pa sem jih pomorila saj že 10-15. A denajsno ne vem ali je škodljivo ali pa ne.
Torej: na kompost dajam večinoma travo in odpadke iz kuhinje. Tudi rože jeseni. Trudim se delati "po pravilu". Samo ne obračam. Dajam tudi Biogreno in nitrate ali NPK in apno.---ampak, KAKO Z APNOM? Saj po navadi ostanejo okameneli kupčki kamna če jih kot prah raztrosim. Po tem sem raztopila v vodi in zalila ampak se praši vsepovsod.
Torej, tako preprosta zadeva---pa spet ne gre kako treba! Neumno!
Kaj delam narobe? Kako z apnom? Kaj z temi žuželkami? Zakaj ni deževnikov?
Hvala za odgovor
|
|
|
|
|
 |
slavko Administrator

Pridružen/-a: Ned Jul 2005 8:53 Prispevkov: 1267
Kraj: slovenija
|
V kompostnem kupu se lahko pojavijo ličinke majskega hrošča, tako imenovani ogrci. Saj samice majskega hrošča rade odlagajo jajčeca v kompost. Seveda tam ne naredijo nobene večje škode. Zaradi drugih koristnih organizmov pa ne smemo kompostu dodajati insekticidov.
Kompostiranje lahko pospešimo na ta način, da pred vsakim dodajanjem organskih odpadkov potrosimo za pest Fermentin-a. To je hrana za drobnoživke. Koristi tudi pest dehidriranega apna. V suši ga je treba zaliti, da se ne presuši.
Spomladi in jeseni ga premečemo, ker na ta način pomešamo plasti med seboj in omogočimo, da zrak pride na vsa mesta, kar pospešuje kompostiranje.
Kompostnik se lahko razdre in postavi na drugo mesto, da se starejši kup po premetavanju in morebitnem gnojenju lahko kompostira naprej.
|
|
|
|
|
 |
|
|
|
 |
slavko Administrator

Pridružen/-a: Ned Jul 2005 8:53 Prispevkov: 1267
Kraj: slovenija
|
Kompostni kup pred uporabo običajno presejemo in takrat izločimo tudi ogrce. Presejanega lahko razgrnemo po foliji in pustimo nekaj časa, pa jih bodo pobrali ptiči.
Če pa kompost skupaj z ogrci posujemo po vrtu bo škoda lahko zelo velika. Saj odvisno kdaj to naredimo, lahko požro korenine številnih rastlin. Pred njimi niso varni niti španski bezeg in rododendron.
|
|
|
|
|
 |
|
|
|
 |
|
|  |