 |
|
|
| Avtor |
Sporočilo |
slavko
Administrator
Pridružen/-a: Ned Jul 2005 8:53
Prispevkov: 1267
Kraj: slovenija
|
Kuhinjski odpadki nevarni za ljudi in rastline.
V reviji Kuhinja ste lahko prebrali, da naj bi bile zdrobljene jajčne lupine in zdrobljene grahove lupine odlično gnojilo. To je prav tako, kot bi rastline svetovale; da so zdrobljeni glinasti lonci odlična hrana za ljudi. Če so kakršni koli kuhinjski odpadki nevarni za ljudi, so tudi za rastline. Kuhinjski odpadki bodo gnojilo šele čez mesece, ko jih predelajo drobnoživke. Zato jih lahko potrosimo kvečjemu na kompostni kup in ne na vrt. Dodajanje organskih ostankov na vrt lahko pripelje do pojava najrazličnejših koreninskih gnilob. Dodajanje jajčnih lupin, ki vsebujejo veliko kalcija, pa je podobno, kot bi človek ki boluje za diabetesom vsak dan pojedel tri do štiri tortice. Zaradi takšnih neumnih nasvetov, je vsak dan več težav na vrtu. Zato je zadnji čas, da se spomnimo našega velikega pesnika, Franceta Prešerna, ki je zapisal; le čevlje sodi naj kopitar. Kuharji naj se brigajo za kuhanje, nasvete o prehrani rastlin pa naj prepustijo tistim, ki poznajo rastline in njihove potrebe.
|
|
|
|
|
 |
Oglasi
|
|
|
|
|
|
|
su3
Gost
|
pozdravljen,
kuhinjski odpadki, pri nas spada med kuhinjske odpadke tudi lesni pepel ( bukov)
nakateri govorijo,da lahko pepel potreseš po vrtu,in da je to dobro.....?
mi ga zaenkrat,v manjših količinah,dajemo samo v kompostnik.
lp
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
slavko
Administrator
Pridružen/-a: Ned Jul 2005 8:53
Prispevkov: 1267
Kraj: slovenija
|
Lesni pepel je odlično gnojilo, ki ga uvrščamo med organska gnojila, kljub temu, da je čisto mineralno gnojilo. Organska snov je namreč zgorela. Zato v pepelu ni dušika, ker je izhlapel. Vsebuje pa veliko kalija in sicer v 100 g pepela je kar 13 g kalija, 5 g fosforja, 25 g kalcija in 10 g magnezija. Na kvadratni meter lahko potrosimo kar pol kg pepela.
Pepel tudi dobro rahlja zemljo, zato ga lahko uporabimo tudi v ta namen.
|
|
|
|
|
|
Jezero
Gost
|
« slavko » je napisal/a:
Lesni pepel je odlično gnojilo, ki ga uvrščamo med organska gnojila, kljub temu, da je čisto mineralno gnojilo. Organska snov je namreč zgorela. Zato v pepelu ni dušika, ker je izhlapel. Vsebuje pa veliko kalija in sicer v 100 g pepela je kar 13 g kalija, 5 g fosforja, 25 g kalcija in 10 g magnezija. Na kvadratni meter lahko potrosimo kar pol kg pepela.
Pepel tudi dobro rahlja zemljo, zato ga lahko uporabimo tudi v ta namen.
Vprasanje glede kalija: jeseni opazam, da pri kivijih ne olesenijo povsem enoletni poganjki. Posledicno jih velika vecina cez zimo pomrzne. Debla zascitim z belo barvo (apno raztopljeno v vodi), razmisljal pa sem tudi za gnojenje s kalijem nekje koncem avgusta ali zacetku septembra. Uporabil bi lesni pepel, da bi les z vecjo gotovostjo dozorel.
Vas nasvet oz. mnenje?
Lp
|
|
|
|
|
|
slavko
Administrator
Pridružen/-a: Ned Jul 2005 8:53
Prispevkov: 1267
Kraj: slovenija
|
Pepel vsebuje veliko kalija in tudi njegova dostopnost je dokaj dobra. Vendar bi bilo potrebno ta kalij spraviti v območlje korenin. Sam kalij se namreč spira počasi. Zato je potrebno gnojiti z pepelom že spomladi, da bo do jeseni rastlina normalno dozorela. Sicer pa bi bilo smiselno, da bo kivi v jeseni še pred pobiranjem plodov pognojil z listnim gnojilom Nutri-phite, ki vsebuje samo kalij in fosfor, katerega rastlina izjemno hitro sprejme v liste. Tako bo manjša nevarnost pozebe. Popolnoma pa jo tako ne moremo preprečiti, ker je potrebno v ta namen zaščititi poganjke, da se sokovi ne prično prehitro pretakati. Saj so zgodnje pomladanske pozebe veliko bolj pogoste, kot pa jesenske oziroma zimske.
|
|
|
|
|
|
Jezero
Gost
|
« slavko » je napisal/a:
Pepel vsebuje veliko kalija in tudi njegova dostopnost je dokaj dobra. Vendar bi bilo potrebno ta kalij spraviti v območlje korenin. Sam kalij se namreč spira počasi. Zato je potrebno gnojiti z pepelom že spomladi, da bo do jeseni rastlina normalno dozorela. Sicer pa bi bilo smiselno, da bo kivi v jeseni še pred pobiranjem plodov pognojil z listnim gnojilom Nutri-phite, ki vsebuje samo kalij in fosfor, katerega rastlina izjemno hitro sprejme v liste. Tako bo manjša nevarnost pozebe. Popolnoma pa jo tako ne moremo preprečiti, ker je potrebno v ta namen zaščititi poganjke, da se sokovi ne prično prehitro pretakati. Saj so zgodnje pomladanske pozebe veliko bolj pogoste, kot pa jesenske oziroma zimske.
Ali bi bilo smiselno z apnom (bela barva) zascititi tudi enoletne poganjke tako kakor samo deblo?
Hvala in pozdrav!
|
|
|
|
|
|
slavko
Administrator
Pridružen/-a: Ned Jul 2005 8:53
Prispevkov: 1267
Kraj: slovenija
|
Običajno zadošča če se pobeli deblo. Saj v primeru da bi pobelil tudi veje, ne bi bilo bistvene razlike. Saj se najbolj segreje deblo, zaradi česar se sokovi prično pretakati in lahko pride do pozebe. Naj nižje temperature so namreč pri tleh.
|
|
|
|
|
|
|
| |
Trenutno še niste registrirani uporabnik strani www.slavko-zgonec.net.Kliknite TUKAJ da se registrirate.
