 |
|
|
| Avtor |
Sporočilo |
slavko Administrator

Pridružen/-a: Ned Jul 2005 8:53 Prispevkov: 1267
Kraj: slovenija
|
Nenavadne rastline - Ananasovke
Rastlinski svet je zelo raznolik in nenavaden. Rastline pa najpopolnejša živa bitja na svetu, ki so se tekom milijonov let znala prilagotiti še tako nenavadnim razmeram. Vedno so bile med zmagovalci. Marsikomu bo to dalo misliti, in bo na rastline pričel gledati nekoliko drugače. In v čem je ta njihova popolnost. Če si pogledamo samo skupino Južno Ameriških ananasovk, ki so dobile ime po ananasu, ki je v vsej družini edina rastlina z užitnimi plodovi. Rastline so verjetno takrat, ko so se druge predvsem drevesne vrste začele zaradi ugodne klime hitro razvijati ostale brez za življenje nujno potrebne svetlobe. Saj v senci več deset metrov visokega drevja, komaj še kam posije sončni žarek. Zato so se pričele seliti v krošnje dreves. Ta selitev sicer ni trajala teden dni, temveč več tisočletij. Rastline pa so morale sedaj prilagoditi svoje življenje novo nastalim razmeram. Tako so njihova semena postajala vse lažja, da jih je veter odnesel visoko v krošnje dreves. Dobila so padalca, ki so jim pomagala jadrati, dokler se niso ujela v mahove, kji obraščajo debla in veje in tam vzniknila. Korenine s katerimi so nekoč črpale vodo in v vodi rastopljena hranila so sedaj postale oprijemalne korenine s katerimi so se morale dobro oprijeti vej, da jih vetrovi in hujši nalivi ne bi odtrgali in ponovno vrgli na tla. Kaj pa voda, ki je nujno potrebna za življenje. V tropskem svetu je veliko padavin, toda kaj ko voda pride in odide. Rastline so se zopet znašle in pričele s svojimi listi ustvarjati lijakasto ali cevasto rozeto, na dnu katere je lahko ostala voda dalj časa. Toda tudi to rastlinam ni veliko pomagalo. Vodo so držale v svojih listih in bile žejne. Zato so na dnu rozete nastale posebne luske, ki lahko sprejemajo vodo, kadar so rastline žejne. Takšen način sprejemanja vode imajo razvit samo ananasovke. Nahajajo pa se v vseh delih, kjer se lahko zadržuje voda. To je v listni rozeti in celo v samih socvetjih. Ker pa voda lahko poškoduje semena, so ta po opoditvi skrita v nekakšni rožki, ki je v svoji notranjosti gladka kot steklo. Saj se ne sme padalce s katerim je opremljeno seme nikjer zatakniti, če hoče rastlina poskrbeti za njeno nadalnje širjenje. Saj matična rastlina po končanem cvetenju običajno v letu dveh odmre. Da pa ne bi cele vrste rastlin v neugodnih letih izumrle, je poskrbela še za ohranitev kot jo poznajo druge rastline. Ko rastlina odcveti, se ob stari rozeti pojavijo nove ki bodo zacvetele v naslednjih letih. Običajno večina v naravi zacveti že naslednje leto. Iz ene listne rozete pa ananasovka požene cvetno steblo samo enkrat v življenju, nato pa se prične njeno odmiranje.
Večina rastlin iz te družine raste kot epifiti po drevju, nekaj pa je tudi takšnih, ki so ostale v varnem zavetju gozda na tleh. Kljub temu, da jih botaniki poznajo že več stoletij, pa še vedno veljajo za posebneže med rastlinami. Mnoge med njimi vzgajamo zadnjih 30 let v okrasne namene tudi pri nas. Kljub temu, da so posajene v lončke, jih moramo zalivati v listno rozeto. Za zalivanje uporabljamo mehko vodo, ker kalcija že dolgo časa ne poznajo več. V lonček pa jih zalivamo samo toliko, da je rahlo vlažna prst, da se korenine ne izsušijo. V domačih razmerah jih razmnožujemo z odstranjevanjem mladih poganjkov, ki se pojavijo po cvetenju. Saj je razmnoževanje s semenom zelo zahtevno delo s katerim se ukvarjajo v tujini samo specialisti.
|
Nazadnje urejal/a slavko Tor Avg 19, 2008 2:51 pm; skupaj popravljeno 1 krat
|
|
|
|
 |
Oglasi

|
|
|
|
|
|
 |
barbika Level 3 user

Pridružen/-a: Čet Nov 2008 15:27 Prispevkov: 43
|
A spada v to skupino tudi bromelija?
Zanima me, kako se zaliva in kakšne pogoje mora imeti za rast? Kje najbolje uspeva in tudi kolikokrat se zaliva? Zanima pa me tudi, a mora biti pozimi v svetlem in toplejšem prostoru?
|
|
|
|
|
 |
slavko Administrator

Pridružen/-a: Ned Jul 2005 8:53 Prispevkov: 1267
Kraj: slovenija
|
Bromelija je skupno ime za vse rastline iz družine ananasovk. Med njimi pa so takšne, ki rastejo po drevju kot epifiti. Nekatere pa rastejo na zemlji, kot večina drugih rastlin. Skoraj vse morajo biti na svetlem in toplem mestu. Temperatura mora biti najmanj 16 stopinj C. Zalivamo jih samo z mehko vodo.
|
|
|
|
|
 |
|
|  |