slavko Administrator

Pridružen/-a: Ned Jul 2005 8:53 Prispevkov: 1229
Kraj: slovenija
|
Skoraj vsako pomlad pride do pozebe nekaterih občutljivejših rastlin. Do pozebe prihaja zgodaj spomladi, ko so rastline posajene v zavetni legi prezgodaj pognale. Za pozebo ni potrebno temperatura 20 stopinj in več pod ničlo, temveč zadošča že dve stopinji. Rekli boste kako pa je to mogoče? Čisto enostavno, saj nam poči celo železna cev, če smo v jeseni pozabili zapreti vodo.
Rastline zgodaj začno z rastjo, kar ima za posledico, da so občutljive na nizke temperature. Ker je pri tleh naj bolj mrzlo, tudi do pozebe pride na deblu, tik nad tlemi. Deblo poči in iz njega se začne iztekati sok. Lub pa se vse bolj širti in vse bolj odstopa od lesa. Če to pravočasno odkrijemo, lahko drevo še rešimo, sicer nam propade. Rastlina pa se ne bo posušila v tednu dni, temveč bo to propadanje trajalo lahko več mesecev. Največkrat propade v mesecu juliju in avgustu.
To pozebo pa lahko vsaj nekoliko omilimo, če že ne preprečimo in sicer kako? V zimskem času sneg, katerega ne vemo, kam naj odmečemo, vržemo po sadovnjaku. Sneg pod drevjem lahko dobro potlačimo, da ga bo več in bo trajal dlje časa. Saj dokler bo zemlja hladna, ni nevarnosti za pozebo.
Že sedaj pa je priporočljivo, da debla zavarujemo s slamo ali pa k deblu prislonimo nekoliko širšo desko, na južno stran, da sonce sveti v desko in ne v deblo. Delno pomaga tudi premaz debel in debelejših vej z apnenim beležem. Ta odbija sončne žarke, da se deblo ne segreje preveč in da ne prične prezgodaj z rastjo.
Pomaga pa tudi zalivanje z vodo, posebno če so noči hladne, da voda zmrzne na površini.
V primeru spomladanske pozebe, pa drevju preti še dodatna nevarnost in sicer močnejši napad tako imenovanih zalubnikov. Hrošči napadejo ozebljeno drevo, in ga dokončno uničijo.
|