slavko
Administrator
Pridružen/-a: Ned Jul 2005 8:53
Prispevkov: 1267
Kraj: slovenija
|
Umetna ali mineralna gnojila
V medijih pogosto naletimo na prispevke o škodljivosti umetnih gnojil. Pa ste se že kdaj vprašali, kakšna so umetna gnojila? Kako pa naj jih naravne rastline sploh zaužijejo? Umetna gnojila so zrastla na zelniku slabo izobraženih novinarjev. Saj je več kot očitno, da bi tudi časopisne hiše potrebovale novinarja za pokrivanje vrtnarstva, sadjarstva in poljedelstva, kot potrebujejo športnega novinarja. Toda ta bi moral poznati vsaj osnove kmetijstva, kot pozna športni novinar osnove in pravila športnih panog. Ker pa takšnega novinarja že dolgo ni, pišejo takšne neumnosti, kot je: gnojenje z umetnimi gnojili je nevarno.
Umetna gnojila ne obstajajo, obstajajo pa tovarniško pripravljena mineralna gnojila. To pa pomeni, da so mnogo bolj koncentrirana, kot so organska gnojila. Dušika je v hlevskem gnoju komaj 0,5% v urei pa kar 46%. Ali pa v gnojilu kan 27%.
Uporaba mineralnih gnojil ni niti malo nevarna, če se držimo od proizvajalca predpisanih navodil. Saj današnjih rastlin ne moremo uspešno vzgajati samo z gnojenjem s hlevskim gnojem. Zavedati se moramo, da je bilo lahko pridelovati hrano, ko je bilo na zemlji samo 1 milijardo ljudi. Danes pa si ne moremo več privoščiti pridelkov, kakršni so bili pred 100 leti. Danes je kmet žalosten, če pridela na enem hektaru samo 5 ton pšenice. Včasih jo je le tono. Podobno pa je tudi pri vseh drugih kulturah. Tudi človeška prehrana se je spremenila in tako je tudi pri rastlinah.
Osnovno gnojenje je gnojenje z organskimi gnojili, kot je hlevski gnoj ali kompost. Danes imamo na voljo tudi tovarniško predelane komposte, kot so: BIOPOST ali BIOSOL. Ti komposti ne vsebujejo plevelov, kar je prednost pred domačim kompostom.
Za dobro uspevanje in kvaliteten pridelek pa dodajamo mineralna gnojila. Tako potrebujejo čebulnice in gomoljnice in korenovke več kalija. Plodovke, kot so: paradižnik, paprika, jajčevec in kumare potrebujejo več fosforja. Fosforna in kalijeva gnojila pa dodajamo ob pripravi tal, to je zgodaj spomladi. Če ugotovimo posamezno pomanjkanje pa lahko ukrepamo tudi z tako imenovanimi listnimi gnojili. Ta gnojila so pripravljena tako, da jih rastline lahko sprejmejo skozi liste in to v zelo kratkem času.
Slabo prehranjene rastline so slabe rasti, napadajo pa jih tudi mnoge bolezni, ker so oslabljene. Lačna rastlina je kot človek, ki se ne more braniti pred najrazličnejšimi okužbami. Če pa je naša prehrana uravnoitežena v zadostnih količinah, potem bomo zdravi. Vsa rastlinska hranila pa morajo biti v tleh, vodotopna in v območju korenin, da jih bodo naše rastline lahko koristile.
|
Trenutno še niste registrirani uporabnik strani www.slavko-zgonec.net.Kliknite TUKAJ da se registrirate.
