Urea

Kornelija · Objavljeno: Pet Apr 15, 2011 5:04 am Naslov sporočila: Urea

Spoštovani gospod Zgonec!
Ker sem brala o koristnosti uree za razkroj listov jeseni in posledičnem preprečevanju razvoja spor, sem kupila-seveda, eno vrečo, saj se ne pokvari in je cenejše. Izkala sem po internetu navodila, saj vem, da je seč koroziven ampak nisem najdla opozoril. Tako sem pripravila po navodilih na vreči in, - pustila ostanke v škropilnici do naslednjega škropljenja (ko bo še malo več listov odpadlo). In--po črti, po katere je mogla polzeti kaplja--mi je razžrlo metalno cev škropilnice. Takrat so me v servisu okregali, kako sem mogla pustiti ureje, saj se ve....
Sedaj me je strah uporabljati. Namreč, hotela sem to ureo uporabljati namesto KAN-a za vrt in za trato (katera naj bi bila pognojena z nitrati po vsaki košnji). Torej, prosim za navodila v zvzi z ureo v gnojenju vrta in trate.
Hvala
Kornelija

Oglasi · Objavljeno: Pet Apr 15, 2011 5:04 am Naslov sporočila: Oglasi

slavko · Objavljeno: Pet Apr 15, 2011 8:38 pm Naslov sporočila: <urea

V škropilnici se nikoli ne pušča nobenih škropiv ali gnojil. Urea deluje skozi liste hitro, če pa jo uporabljamo kot naprimer kan pa zelo počasi. vedeti moramo da jo morajo najprej predelatu drobnoživke, da jo lahko rastline sprejemajo skozi korenine. trate nikoli ne gnojimo s samo Ureo, ker bo dobesedno podivjala, obenem pa bo hitro postala redka in začeli se bodo pojavljati tako širokolistni kot travnati pleveli. Tako da je potrebno uporabljati za trato gnojila, ki so namenjena trati. Ta vsebujejo sicer največ dušika, vendar mora biti ta v takšni obliki, da deluje dalj časa. Gnojilo pa mora vsebovati tudi fosfor in kalij.

Kornelija · Objavljeno: Sob Apr 16, 2011 4:45 am Naslov sporočila: Urea

Sedaj se moram braniti! Namreč, v neki, res strokovni literaturi sem pred nekaj leti prebrala o gnojenju trate. Na podlagi tega sem spomladi pognojila z NPK+mikroelementi, po tem pa po vsaki košnji z KNA-om. Jeseni in spomladi sem posula še z Biogreno..
Sedaj pa, ne gre za to da oporekam Vam ampak samo za to da opravičujem sebe, da nisem samo zaradi lastne neumnosti ravnala tako.To pa mi je jasno (kaj sem tudi v tej literaturi prebrala), da je na milione "specijalnih gnojil" ki pa so samo zelo draga a niso ravno večji doprinos za naše vrtnarjenje. Na zadnje sem videla neko specijalno gnojilo za trata a razlika je bila samo, da je v njej bilo žvepla. Pa sem mislila, zakaj to ne bi lahko nadomestila tako, da poškropim z Pepelinom?
Neki dan pa sem v napotkih na straneh "Semenarne" prebrala, da je mah tudi zaradi kislih tleh, pa treba redno trositi tudi z kamnito moko. Pa spet ne vem kaj in kako.
In ko smo pri trati, še nekaj: Meni je trata prva leta na enem delu bila zelo lepa, po tem pa ne več. Nasploh tam, kjer je vrsto let bilo raztrošeno veliko cementa ali pa nad betonskim nosilcem. Zemlja je zaradi gradbenih del in še podobnih, bila uničevana 20 let, po tem pa, ko smo hoteli trato, ni bilo na internetih napotkov (pred 10 leti). Zamenjali smo vrhnjo plast z novo zemljo, katero je najeti vrtnar samo sfrezal. Po tem sem pa po svojih najboljših močeh poskušala samo "flikati" na podlagi učenja iz dosegljive literature.
Torej, prosim, povejte kaj bi bilo pravilno, trenutno za konkretno gnojenje in za kameno moko in trajno, za dokončno ureditev.
Da se škropivo ne sme držati v škropilnici--vem. Pa ne vem zakaj, razen nevarnosti da se zamašijo cevi. Jaz sem ga puščala, saj je problem kam spraviti ostanke do naslednjega tedna, ko bom ponovno škropila. Saj, ti strupi, če se ne uničijo v zemlji toliko let (saj o tem se govori kar naprej) po tem tudi v mojem razredčenem stanju ne bo propadlo v nekaj dneh. Pa boljše je da uporabim kot mečem v kanalizacijo, saj spet nimam ravno zbiralnika, da bi zbiala in oddala pri nabiranju odpada. Pa tudi denarja je škoda....
Torej, kaj Vi mislite o tem vsem? Prosila bi, da mi poveste in o gnojenju trate in o škropilnici in škropivo. A rada bi še mnenje o tam kaj in koliko škropiti v domačem vrtu, saj o tem ne najdem podatkov. Ravnam se po napotkih iz revije SAD in informacij na Fito-info. Imam pa samo dvorišče z: Imam eno jabljano, eno hruško, 15 trt v brajdi raznih vrst, 2 rubidi, 3 m red malin, dva reda jagod v skupni dolžini 10 metri, 2 ogromni trešnji, katere škropim samo spodaj ker je drugo nemogoče doseči.... in še dve vinogradniški breskvi.
Hvala za odgovor
Kornelija

Kornelija · Objavljeno: Sob Apr 16, 2011 4:48 am Naslov sporočila: Re:

Pozabila sem še vprašati: ali je dovoljenlo Ureo samo raztrositi po zemlji ali pa je treba raztopiti in zaliti.?
Pa še nekaj: Železni sulfid proti mahu: naredila sem po napotkih za mah v trati (400 g na 10 l vode) in ŠKROPILA Z ŠKROPILNICO--pa ni deloval. Ali bi mogla zaliti z to raztopino iz kante?
hvala

slavko · Objavljeno: Sob Apr 16, 2011 7:36 pm Naslov sporočila: Trata

Star pregovor pravi, da papir in jezik preneseta vse. Če ste takšne podatke dobili iz strokovne revije, potem je mogoče samo dvoje in sicer: da je bila revija zelo zelo stara, ko še ni bilo na voljo toliko različnih in res dobrih gnojil in drugič, da je avtor prepisoval iz zelo stare literature, ker svojega znanja ni imel.
Včasih se je trata gnojila samo z NPK zgodaj spomladi. običajno je bil to NPK 15-15-15.
V nadaljevanju pravite, da je v literaturi pisalo, da so specialna gnojila samo draga. Res je, da so v večini primerov dražja, vendar zato nimamo potem drugih težav.
Mah se pojavlja samo iz dveh razlogov in sicer: če so tla siromašna z hranili in če so zelo kisla. Pa se pomudimo pri prvem. Trava je zahtevna kultura, ki potrebuje veliko hranilnih snovi. Če te hrani ni na voljo ali pa so hranila v rastlinam nedostopni obliki, potem je trava vse bolj redka in med travo se začenja razraščati mah. Zanj je namreč dovolj hranilnih snovi. V kolikor pa se je mah pojavil zaradi kislih tal, ki kljub ustrezni količini hranil ne uspeva zaradi kislosti, pa je tako, da z kameno moko ne boste uničili mahu. Mah se uniči z ustreznim priporavkom, kot je mahex. Ta vsebuje sredstvo proti mahu in gnojilo. Samo sredstvo proti mahu (zelena galica) je sicer cenejša, vendar z njo lahko naredimo veliko škode. Ker je higroskopična, jo ne moremo potrositi tako enakomerno, da ne bi na posameznih mestih ožgala tudi trave. Ker ne vsebuje hrane, bodo na praznih mestih, kjer je bil mah kmalu pognali pleveli ali pa se bo zopet pojavil mah, ker so tla še vedno kisla.
Zapisali ste, da ste 20 let uničevali zemljo, potem pa nanjo nasuli plast zemlje in jo sfrezali. Če bi takrat zemljišče ustrezno obdelali, izmerili Ph, ustrezno zboljšali tla in jih tudi pognojili, potem teh težav ne bi bilo toliko. Ob ponovni menjavi travne ruše temeljito pripravite tla, tako kot trava zahteva. Do takrat pa boste samo z gnojenjem težko naredila korenio spremebo. Lahko pa poizkusite sledeče. Trato najporej pognojite z gnojilom Agrosol. Na 100 kvadratnih metrov ga potrosite 20 kg in travo dobro zalijte. Poškropite jo trikrat v presledku 7 dni z Agrosteminom in tekočim listnim gnojilom Foliar. V kolikor imate mah, potem ga zatrite z Mahex-om.
V kolikor se uporablja železov sulfat, se ta ne topi, temveč se ga posuje. Saj v nasprotnem lahko uničimo tudi travo.
Škropivo se ne sme obdržati v škropilnici, ker takoj ko je neko sredstvo za varstvo rastlin zmešano z vodo, začne razpadati. To pomeni, da je škropljenje z istim pripravkom čez teden ali 10 dni že povsem neučinkovito. Zaradi takšnih nestrokovnih škropljenj ustvarjamo odpornost bolezni in škodljivcev na sicer učinkovite pripravke. Škropiva pripravimo toliko, kot ga za enkratno škropljenje potrebujemo.Kolikokrat boste škropili je vaša odločitev. Saj če prebirate tako strokovno revijo, kot je SAD, vam je znano koliko škropijo poklicni sadjarji.
Za konec naj vam namignem, da ne vzemite vsega kar trgovci napišejo. Za primer vzemimo Semenarno, ki ima več kot 100 letne izkušnje s semenarstvom in le 2 ali 3 leta izkušenj z ponujanjem gnojil.

Kornelija · Objavljeno: Ned Apr 17, 2011 5:25 am Naslov sporočila: Re:

Hvala lepa!
Zavedam se, kako to gre, saj v medicini ni nič boljša situacija. Zato sem se obračala na "strokovnjake". Tako za urejanje trate sem najela vrtnarja kot duti za obrezovanje. Pripravljena sem bila plačati samo da bi bilo kot je treba. Pa sem vse njih mogla nagnati, saj sem vidla, da pojma nimajo. Po tem sem šla sama študirati. NO ja, v vrtnaske šole se nisem več imela časa upisati čeprav sem tudi na to pomislila. pO tem sem po forumih izkala nekoga, na koga se lahko zanesem. Tako sem se učlanila v Gajo pa sem vidla, da tisti "strokovnjaki" ki nasvetujejo še manj vedo kot jaz.
In, po tem sem naletela na Vas!....
Samo hočem,da mi se pravo razloži in da mi verjamete, da nisem ravno neumna in še manj malomarna in neodgovorna. Problem pa je, da sem amater in nimam časa to sedaj študirati ampak NASVET HOČEM KVALITETEN IN OD KVALITETNEGA STROKOVNJAKA. A to se po navadi ne najde. Z "amateri" se ukvrajajo oni ki pojma nimajo. Če pa je nekdo strokovnjak, ta se pa ne spušča v diskusijo z amateri ampak samo z visoko strokovno srenjo. Tisti, ki imajo lepe vrtove, ker so strokovnjaki visokega ranga, pa nimajo forum za spraševanje. Tako sem napustila Gajo in se lovim kako znam in umem
HVALA VAM DA STE. HVALA, DA SI JEMLJETE ČASA Z NAMI SE UKVARJATI.

slavko · Objavljeno: Ned Apr 17, 2011 11:30 am Naslov sporočila: urea

V zadnjem času je izjemno veliko poklicanih, ki solijo pamet tistim, ki bi radi kaj vedeli, pa za to niso imeli časa. Tako je klub, katerega članica ste bila v resnici registriran ne kot klub ljubiteljev rastlin, temveč kot turistična agencija. Obilica strokovnjakov ??? dela ne zato, da bi člane kaj naučila, temveč da bi ti kupovali njihove proizvode. Izmišljajo si celo bolezni in škodljivce na rastlinah, ki so pri nas popolnoma zdrave. Saj bo prodaja padla, če ne bomo škropili, pa če je to potrebno ali ne.
Zaradi takšnih in njim podobnih je na trgu veliko pripomočkov, od substratov do gnojil, ki vsebujejo celo težke kovine. Ker pa so iz uvoza, jih nihče ne kontrolira. Saj naj bi jih kontrolirali v tujini.
V teh kriznih časih ko vedno več ljudi poizkuša z vrtnarjenjem pa takšni kvazi strokovnjaki nastopajo zelo samozavestno. Mnogi mediji pa jim dajo podporo, saj jih predstavljajo kot super strokovnjake. Tako radio Slovenija vsaj enkrat na mesec gosti oddajo o vrtnarjenju, kjer je najmanj 5 krat omenjen gnoj iz roga. V Sloveniji pa je od izbruha bolezni norih krav prepovedana uporaba roževine in kostne moke. Nacionalni radio pa veselo reklamira roževino.
Ker pa je vrtnarjenje narodni šport slovencev, se na to vsi obešajo. Izhajajo knjige ki so prevodi, o njihovi ustreznosti pa ne odločajo poznavalci, temveč uredniki. In ko vidim napake v njih si oddahnem, ko preberem, da je knjiga izšla v samo 1000 izvodih.

slavko · Objavljeno: Ned Apr 17, 2011 11:36 am Naslov sporočila: urea

V zadnjem času je izjemno veliko poklicanih, ki solijo pamet tistim, ki bi radi kaj vedeli, pa za to niso imeli časa. Tako je klub, katerega članica ste bila v resnici registriran ne kot klub ljubiteljev rastlin, temveč kot turistična agencija. Obilica strokovnjakov ??? dela ne zato, da bi člane kaj naučila, temveč da bi ti kupovali njihove proizvode. Izmišljajo si celo bolezni in škodljivce na rastlinah, ki so pri nas popolnoma zdrave. Saj bo prodaja padla, če ne bomo škropili, pa če je to potrebno ali ne.
Zaradi takšnih in njim podobnih je na trgu veliko pripomočkov, od substratov do gnojil, ki vsebujejo celo težke kovine. Ker pa so iz uvoza, jih nihče ne kontrolira. Saj naj bi jih kontrolirali v tujini.
V teh kriznih časih ko vedno več ljudi poizkuša z vrtnarjenjem pa takšni kvazi strokovnjaki nastopajo zelo samozavestno. Mnogi mediji pa jim dajo podporo, saj jih predstavljajo kot super strokovnjake. Tako radio Slovenija vsaj enkrat na mesec gosti oddajo o vrtnarjenju, kjer je najmanj 5 krat omenjen gnoj iz roga. V Sloveniji pa je od izbruha bolezni norih krav prepovedana uporaba roževine in kostne moke. Nacionalni radio pa veselo reklamira roževino.
Ker pa je vrtnarjenje narodni šport slovencev, se na to vsi obešajo. Izhajajo knjige ki so prevodi, o njihovi ustreznosti pa ne odločajo poznavalci, temveč uredniki. In ko vidim napake v njih si oddahnem, ko preberem, da je knjiga izšla v samo 1000 izvodih. Podobno je tudi v revijah, kjer so kar novinarji postali nenadoma strokovnjaki o rastlinah, vrtovih in ne vem čem še. Zato je tudi vse polno neumnosti. Saj ti super strokovnjaki pišejo, kako se na vrtu spopadamo s strupi, pesticidi, insekticidi, herbicidi, fitofarmacevtskimi pripravki in umetnimi gnojili. Saj so tolikšni strokovnjaki, da ne vedo, da na tem svetu ni umetnih gnojil, temveč so samo naravna. Glede izraza pesticidi, pa ne vedo da je to angleški izraz za sredstva za varstvo rastlin (stroka pa uporablja izraz fitofarmacevtski pripravki, kamor sodijo tako insekticidi, kot tudi herbicidi.